Pri zmanjševanju ekološkega odtisa je treba slediti dvema ciljema, in sicer virov ne smemo porabljati hitreje, kot se lahko obnovijo, odpadkov pa ne smemo ustvarjati hitreje, kot jih narava lahko razgradi. Foto: BoBo
Pri zmanjševanju ekološkega odtisa je treba slediti dvema ciljema, in sicer virov ne smemo porabljati hitreje, kot se lahko obnovijo, odpadkov pa ne smemo ustvarjati hitreje, kot jih narava lahko razgradi. Foto: BoBo

Slovenski okoljski odtis je za 65 % višji od svetovnega povprečja, a je nižji od večine drugih članic EU.

Alessandro Galli
Višji raziskovalec pri svetovni mreži Global Footprint Network Alessandro Galli je dejal, smo Zemljani še v 60. letih prejšnjega stoletja uporabljali le okoli 70 odstotkov zemeljskih virov, z leti pa je številka naraščala in se leta 2014 ustavila pri 170 odstotkih. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul
Graf prikazuje naraščanje oziroma nihanje okoljskega odtisa v Sloveniji od osamosvojitve dalje. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul

Okoljski odtis Slovenije se je postopoma začel povečevati v prvih petih letih po osamosvojitvi, zaradi pospešenih gospodarskih in trgovinskih odnosov z Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Druga faza povečanja ekološkega odtisa Slovenije je med letoma 2004 in 2008 in sovpada z vstopom v EU, tretja faza pa je opazna med zadnjo krizo po letu 2008. Ta je prinesla nenaden padec ekološkega odtisa Slovenije. Ne le ogrevanje, vse več energije gre za hlajenje.

"Za zmanjšanje okoljskega odtisa potrebujemo različne, a med seboj povezane ukrebe," je dejal Jernej Stritih iz podjetja Stritih, svetovanje za trajnostni razvoj. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul

Razvite družbe se v zadnjih letih spoprijemajo z dvojnim izzivom: "Kako živeti znotraj omejitev našega planeta in hkrati živeti dobro?" je osnovno dilemo družbenega standarda in njegovega vpliva na okolje orisal Alessandro Galli z organizacije Global footprint network, ki je za Slovenijo pripravila končno poročilo o okoljskem odtisu. "Slovenija spada med najbolj razvite države, kar sovpada s tem, da zelo izčrpava svoje okolje," je dejal Galli.

Ekološki oziroma okoljski odtis predstavlja rodovitno površino, potrebno za zadovoljitev človekovih potreb po hrani, za ohranjanje življenjskega sloga ter za odlaganje odpadkov, ki pri tem nastajajo. Enota okoljskega odtisa je tako globalni hektar (gha), ki predstavlja površino, ki jo v določenem delu sveta potrebuje en človek za svoj življenjski slog. Okoljski odtis za Slovenijo znaša 4,7 gha na osebo, nazadnje je bil izmerjen leta 2014.
Čez 12 let za 20 odstotkov nižji okoljski odtis
Slovenija je letos v dan ekološkega dolga vstopila že zelo zgodaj, 11. maja. To pomeni, da smo do tega dne porabili vse naravne vire, ki smo jih imeli na razpolago za tekoče leto, odslej se zadolžujemo pri prihodnjih generacijah. Če bi vsi ljudje na planetu živeli tako kot Slovenci, bi letno porabili za skoraj tri planete naravnih virov, je na predstavitvi rezultatov projekta Ekološki odtis Slovenije v uvodu spomnila Tanja Bolte, direktorica za sektor za okolje in podnebne spremembe na ministrstvu za okolje in prostor. Dodala je še, da se je Slovenija zato s sprejetjem strategije razvoja do leta 2030 zavezala, da bo do tega leta zmanjšala okoljski odtis za 20 odstotkov.

Ogrevanje, promet, hrana
V Sloveniji je glavni povzročitelj visokega okoljskega odtisa nastanitvena infrastruktura, od gradnje do ogrevanja zasebnih in poslovnih stavb, vzdrževanja itd. Ta torej predstavlja več kot tretjino celotnega odtisa. Sledi ji promet, saj je Slovenija tranzitna država, poleg tega organizacija javnega prometa ni na najvišji ravni, opaža Galli.

Zanimivo pa je, da imamo v Sloveniji enega nižjih odtisov na področju hrane v EU-ju, čeprav stopnja samooskrbe upada. "Slovenska dieta je priporočljiva," pripomni Galli in pojasni, da najnovejše analize kažejo, da lokalno pridelana hrana nima nujno nižjega okoljskega odtisa. Seveda je v veliki prednosti zaradi nižje porabe goriva, ki je potrebna za to, da se znajde na policah trgovin. A lahko se zgodi, da je pridelava npr. določenega sadja in zelenjave toliko bolj učinkovita na nekem drugem koncu sveta, da se ta z vidika okoljskega odtisa bolj izplača, čeprav mora premagati precej več kilometrov, da pride do nas. Kljub tem ugotovitvam visoka samooskrba v državi gotovo zmanjšuje okoljski odtis.

Ne le za ogrevanje, vse več energije gre za hlajenje
Glede na to, da več kot tretjino okoljskega odtisa predstavlja nastanitvena infrastruktura, Jernej Stritih iz podjetja Stritih, svetovanje za trajnostni razvoj opozarja, da bi morali več pozorosti nameniti energetski varčnosti stavb. "Najpomembnejša izolacija, da porabimo čim manj ogrevanja in hlajenja. Hlajenje postaja tudi pomemben porabnik energije poleti v Sloveniji. Bolj kot je stavba izolirana, manj energije porabimo in potem postane manj pomembno, ali to dosežemo z drvmi, z elektriko ... Trenutno so najučinkovitejše toplotne črpalke, ampak tu je vprašanje, kakšen je okoljski odtis elektrike, ki jih poganja. Če bi bilo to iz sončne elektrike, potem je to zelo čist vir energije."

Prihodnost je v sončni energiji
Stritih je tako med predlogi za zmanjšanje okoljskega odtisa navedel sončno energijo kot alternativo trenutnim virom električne energije, ki jo pri nas večinoma zagotavljata Termoelektrarna Šoštanj in Jedrska elektrarna Krško. "Kot kaže, bo v Sloveniji dolgoročno sončna energija glavni obnovljivi vir elektrike, vetra nimamo tako veliko, vodni potencial je bolj ali manj izkoriščen in ni več tako ekonomsko učinkovit, kot se kaže za sonce. Sončne elektrarne bodo verjetno zelo pomembne v prihodnosti," je za MMC povedal Stritih, ki pojasni, da tehnologija na tem področju napreduje zelo hitro. Na vprašanje o primernosti Slovenije za pridobivanje sončne energije Stritih odgovori: "Nemčija, ki je bolj severno od nas, ima že kar velik delež iz sončne energije. Pri nas se na dobrih legah sončne elektrarne že izplačajo tudi brez subvencije."
"Najpomembnejša je organizacija javnega prevoza. Pri nas je zelo neizkoriščena železnica, treba jo je usposobiti za večje hitrosti in večje zmogljivosti in ponuditi ljudem udobne vlake. Če primerjata delež prevoženih kilometrov ljudi z vlaki v Nemčiji, Švici, Avstriji in pri nas, je pri njih veliko več uporabe vlaka," izpostavi Stritih, ki verjame, da bi bilo treba tudi prestrukturirati sistem javnega prevoza. Pri tem izpostavi več "park&ride" možnosti na železniški postajah in boljšo povezavo med vlaki in avtobusi. Pri teh pa spet izpostavi možnost alternativnih možnosti napajanja: "Zelo hitro se razvijajo koncepti električnih avtobusov, tudi Ljubljana ima že načrtovan pilotni projekt avtobusa, ki se bo indukcijsko polnil iz cestišča in ne bo potreboval baterije."

Slovenski okoljski odtis je za 65 % višji od svetovnega povprečja, a je nižji od večine drugih članic EU.

Alessandro Galli

Okoljski odtis Slovenije se je postopoma začel povečevati v prvih petih letih po osamosvojitvi, zaradi pospešenih gospodarskih in trgovinskih odnosov z Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Druga faza povečanja ekološkega odtisa Slovenije je med letoma 2004 in 2008 in sovpada z vstopom v EU, tretja faza pa je opazna med zadnjo krizo po letu 2008. Ta je prinesla nenaden padec ekološkega odtisa Slovenije. Ne le ogrevanje, vse več energije gre za hlajenje.

Jernej Stritih o ukrepih za znižanje okoljskega odtisa
Jernej Stritih o ukrepih za znižanje okoljskega odtisa